Thursday, May 28, 2009

izlet v Severno Karolino, drugi del

Se opravičujem, ker pišem tole šele danes, čeprav sem obljubil, da bom napisal update že včeraj, vendar pa smo se takoj po službi odločili, da se zapeljemo v bližnje mesto Annapolis na rake, tako da nisem imel časa...
Kakorkoli, drugi dan potovanja sva se s sodelavko zapeljala 5o milj stran od našega mesta na rt Hatteras, kjer se nahaja tista plaža in svetilnik, katerega link sem objavil par postov nazaj. Takoj na začetku poti sva se ustavila pri hišici, namenjeni za dajanje informacij turistom. Ko sva vprašala, koliko časa se voziš do svetilnika, sva dobila odgovor, da traja vožnja eno uro, v kolikor voziš po omejitvah. Ob tem nama je uslužbenec dal še nasvet, da naj se "prepričava", da naju bo ustavila policija Severne Karoline (State police) in ne policija, ki je zadolžena za nadzor nacionalnega parka (vso območje je namreč nacionalni park ki ga poleg State police-a nadzorujejo tudi t.i. park rangers) v kolikor naju bodo ujeli, da voziva prehitro. Razlog za to je naslednji: če te ustavi State police, te kaznuje s 100 dolarji. Če pa te ustavijo Park rangers, pa moraš plačati 350 dolarjev, poleg tega pa steče proti tebi tudi postopek na federalnem sodišču. Da, prav ste prebrali - če voziš 10 milj (15 km) prehitro greš pred federalno sodišče. Izgleda, da v Ameriki ni pomembno, kaj zagrešiš, ampak kdo te pri tem ujame... Tudi drugače so kazni v Severni Karolini južnjaške (kar pomeni drakonske) - če na primer iz objestnosti sprožiš gasilni aparat, te lahko doleti 500 dolarjev kazni plus 6 mesecev zapora. Ni čudno, da so ZDA na prvem mestu glede števila zaprtih ljudi na obseg prebivalstva...

Kakorkoli že, nacionalni park Hatteras je čudovit:


sipine ob poti


narava


slavni svetilnik - spiralni vzorec pomeni, da so vode ob svetilniku zelo nevarne, ker se podvodne peščene sipine ob obali "premikajo" in spreminjajo obliko morskega dna, tako da lahko ladja hitro nasede


Rt Hatteras - ena izmed najlepših plaž v ZDA. Siva črta, ki jo je mogoče opaziti na na plaži levi strani slike, takoj ob morju so pick-up avtomobili in terenci - Američani se v soboto takole s svojimi avtomobili zapeljejo direktno na plažo, kjer nato ribarijo in "rontajo":



neokrnjena plaža od bližje

še pogled na drugo stran

Zvečer sva se odpravila raziskovati mestece Manteo:





V penzionu sva nato spoznala nekega Južnoafričana, ki je trenutno čakal na to, da prevzame 30 metrski čoln, ki ga je njegov šef (multimilijonar iz ZDA) kupil za ribarjenje, s katerim naj bi se nato odpravili na križarjenje do Bahamov in Aljaske. Povedal nama je nekaj zanimivih zgodbic o razduzdanem življenju ameriškoh bogatašev:)

Naslednji dan sva se zjutraj odpravila še malo na plažo, nato pa odšla domov.

Tuesday, May 26, 2009

North Carolina - opis potovanja

Evo, odločil sem se, da si vzamem pol ure časa in opišem potovanje v Severno Karolino... Slike so v prejšnjem postu.
Torej, s študentko, ki je z mano na praksi sva se odločila, da za vikend najameva avto in se odpeljeva v Severno Karolino, ki je le dobrih pet ur vožnje stran, a se ponaša z nekaterimi izmed najlepših plaž v ZDA. V petek popoldan sem tako rezerviral sobo v penzionu v majhnem obalnem mestecu z imenom Manteo. Na pot sva odšla v soboto ob 5.30 zjutraj.
Severna Karolina je, če gledaš s severa proti jugu, prva prava "južnjaška" država. Sprememba, ki se zgodi, ko prekoračiš zvezno mejo med Virginijo in Severno Karolino je občutna - lepo urejena avtocesta postane neka čudna regionalna, ki ima odstavni pas v sredini med pasovoma:

medtem ko se bloki spremenijo v široke hiše, ki stojijo sredi travnika:

Zanimivo je to, da večina hiš nima nikakršnega dovoza: do njih prideš tako, da zaviješ iz regionalne ceste direktno na travo - tudi avtomobile imajo parkirane kar na travi pred hišo. Skrivnost ostaja, kako je možno, da trava povsod okoli hiše ostaja zelena. Tudi banke v obliki cerkve so značilne za ta predel ZDA:

Torej, po dobrih petih urah vožnje sva prispela v na najin cilj. Pustila sva stvari v penzionu in se odpeljala na plažo, ki je bila na robu mesta po imenu Nag's Head:

Tudi jaz bi imel vikend takole v neposredni bližini oceana:) Med najinim sončenjem sva opazila tudi Mitcha Buchanana, ki je budno pazil na lahkomiselne turiste:

Tako sva prvi dan preživela ležerno in si nabirala moči za prihodnja sva dni... zvečer sva odšla na večerjo v morsko restavracijo, ki naj bi bila najboljša daleč naokoli, in res je bila izvrstna.


(na prvi sliki je moj krožnik z morskimi sadeži, na drugi pa sodelavkin s filejem delfina, mečarice in še nečesa)
Toliko o prvem dnevu, nadaljevanje sledi jutri...

North Carolina

Slikce iz izleta v north Carolino: Klik. Se opravicujem, ker jih je veliko podobnih, ampak me je picil lenoritis in si ne morem pomagati...
Komentar izleta sledi v kratkem...
p.s. Sem dodal tudi slike iz ekskurzije po Ameriki, na kateri sem bil septembra prejsnje leto... So tudi malo pomesane...

Friday, May 22, 2009

Odhod na morje

Glede na to, da je v ponedeljek tukaj praznik memorial day (dan spomina - na ta dan se Američani spominjajo vseh, ki so umrli v ameriških vojnah), sem se odločil, da podaljšan vikend preživim na obali v Severni Karolini - zvezni državi, ki se, če gre verjeti dr. Beach-u ponaša z eno izmed najlepših plaž v ZDA (sam bom v bližini tiste ki je na osmem mestu). Danes sva si s sodelavko najela avto in jutri zarana se odpraviva. Upam, da bom lahko zrihtal kaj slikic. Do takrat pa se ene par slik iz Washingtona:

Spodnja slika lepo pokaže, kako resne težave imajo Američani z debelostjo






Sunday, May 17, 2009

aktivnosti čez vikend

V četrtek je veleposlaništvo končno dobilo novega veleposlanika, saj je bilo brez njega že od odhoda sedanjega ministra Žbogarja nekje v letu 2008. Sedanji veleposlanik Kirn je zelo prijazen, kljub temu, da resno opravlja svoje delo (vsaj tako sem slišal od sodelavcev).

Drugače pa sem vikend preživel turistično, včeraj sem šel na grški festival, dan es pa v znano galerijo National gallery of art, ki je v sklopu Smithsonian muzejev. grški festival ni bil v bistvu nič drugega kot par šotorov, ki so prodajali Grško hrano in drobnarije. No, pozitivno je bilo to, da sem dobil rabljeno knjigo za 50 centov, kar mislim, da je v Sloveniji nemogoče, saj se rabljene knjige v Ljubljani na ulici prodajajo po minimalno 5 eur. Največja vrsta je bila pred stojnico, kjer so prodajali giros. Nekaj časa sem razmišljal, da bi si ga kupil tudi jaz (da utišam malo domotožje in si privoščim nekaj kvazi-slovenskega, giros je namreč podoben kebabu), vendar sem se potem, ko sem videl ceno, in kaj za to ceno dobiš, gladko premislil. Na splošno sem že prej opazil, da je v Ameriki giros specialiteta in ne hitra hrana kot pri nas - na meniju ga imajo v fensi restavracijah, takih, v katere te ne spustijo brez obleke in predhodne rezervacije, v povprečju pa stane okoli 20 $. Me prav zanima, kako bi v teh restavracijah reagirali na to, da ga v Evropi prodajajo na vsakem štantu:)

Kakorkoli že, kot sem že dejal, sem se danes nato odpravil v galerijo. National gallery of art je sodeč po raziskavi tretji najbolj obiskan muzej na svetu, in to zasluženo saj vsebuje izemno veliko slik od renesanse do zadnjih izdelkov moderne umetnosti (sam moderne umetnosti v veliki meri sicer ne razumem, in mislim, da nisem edini, ampak pustimo to). Galerija spada pod muzeje Smithsonian, kar pomeni, da je vstop brezplačen. Bogat Američan po imenu Smithsonian je namreč v 19. stoletju kot zapuščino polovico svojega premoženja namenil osnovanju muzejev. Njegov pogoj je bil ta, da mora vstop v muzej za vedno ostati brezplačen, saj se je zavzemal za enakomerno razdelitev znanja med vse ljudi. No, reven mlad človek, ki trenutno noč in dan dela v Ameriki in ni za to nič plačan se ne bo pritoževal nad tem:)

Drugače pa so zadnji dnevi minili v dokaj dolgočasnem vzdušju v smislu, da ni nič zanimivega za povedati - dela je dosti in računamo, da ga bo sedaj, ko je prišel novi ambasador še več, saj bodo nekateri diplomati morali skrbeti za njegov urnik in obveznosti itd., medtem ko bo večina dosedanjega dela padla na nižje range (kar mislim, da sem že povedal). No, ko se bo spet kaj zanimivega zgodilo, pa boste to izvedeli.

Tuesday, May 12, 2009

Torek, 12.5.

Zadnje par dni sem bil zelo zaseden, tako da nisem imel časa (pziroma se mi ni dalo) nič napisati. V soboto sem bil, kot sem že rekel, prostovoljec na dnevu odprtih vrat:

nato pa sem v nedeljo pomagal sodelavki, ki se je selila v novo stanovanje.

Drugače pa ni tukaj nič novega, trenutno je bolj malo dela, vendar se bo s prihodom novega ambasadorja pojutrišnjem to spremenilo, saj se bo morala večina diplomatov "ukvarjati" z njim, medtem ko bo na nas, ki smo nižji po rangu oziroma ga sploh nimamo padlo večino bremena, povezanega s sledenjem aktualnih dogodkov. Upam tudi, da bom imel prihodnji vikend več časa hoditi kaj naokoli, tako da bom imel tudi več za povedati:)

Danes in v četrtek imamo drugače filmski večer na ambasadi - danes je na sporedu dokumentarec "Američanke", v četrtek pa Petelinji zajtrk. Seveda pade dolžnost sprejemanja gostov na stažiste, tako da bo spet delaven večer:)

Ker nimam nič pametnega za povedati, prilagam še par slik: Prvi dve sta iz okrožja Georgetown v Washingtonu, ki je eno izmed bolj "fancy" sosesk, ostale štiri pa so slike treh ambasad iz dneva odprtih vrat evropskih ambasad. Uganite, katera je v svojo predstavitev vključila ferarrija:)





Wednesday, May 6, 2009

sreda 6.5.2009

Glede na to, da nisem že 4 dni nič napisal, je prav da spet nekaj spravim skupaj. Pravzaprav se ni zgodilo nič pretresljivega. Danes sem šel prvič na zaslišanje v senat. To zgleda tako, da par senatorjev sprašuje t.i. "priče" o stvareh, ki jih zanimajo. Danes je bila na primer tema prihodnost zveze NATO. Sam koncept je zelo pameten, saj se lahko izvoljeni predstavniki ljudstva iz prve roke pozanimajo o stvareh, o katerih morajo potem odločati oz. pisati zakone. Zaslišanja so seveda javna. Če je tukaj zaslišana kakšna javna oseba, se nabere ogromno ljudi, tako da je pametno na zaslišanje prispeti vsaj kakšno uro pred začetkom, da dobiš sedež v dvorani, ker dvorano zaprejo, ko so zasedeni vsi sedeži. Tako sem tudi sam prišel eno uro prej, ampak ker osebe očitno niso bile "politične zveze", sem nato 45 minut stal pred zaprtimi vrati, dokler niso dvorane odprli in sem lahko šel notri:)

Kot sem mislim da že povedal, v soboto sodelujem kot prostovoljec na dnevu odprtih vrat evropskih ambasad. Moje delo bo stati na avtobusni postaji, odgovarjati na eventualna vprašanja obiskovalcev in skrbeti, da se bodo ljudje postavili v ravno vrsto preden bodo vstopili na avtobus, da se bo dalo lažje nadzorovati njihovo vstopanje (tukaj avtobus sprejme le toliko ljudi kot je prostih sedežev, verjetno zaradi tega, ker se bojijo morebitnih tožb, če bi kdo, ki bi stal na avtobusu padel). Upam, da bo zelo zanimivo, paziti moram le, da kdo ne kihne vame:) Glede tega mi je danes sodelavec povedal, da je bil na sprejemu pri nekem veleposlaniku (ne bom povedal imena), kjer so si morali vsi gostje, katerim je gospod segel v roke, razkužiti roke, preden so se z njim rokovali. Za to je skrbela uslužbenka veleposlanika, ki je stala ob njem, in roke vsakega pošpricala z razkužilom. Verjetno bi bilo lažje, če bi si gospod po rokovanju z vsemi sam umil roke...

Drugače pa tukaj pričakujemo novega veleposlanika, ki naj bi prišel 14. 5... Baje, da je natančen človek, ki ima rad red. Ne vem, kako bom sam shajal z njim...:)

Saturday, May 2, 2009

Embassy opeh house (dan odprtih vrat Ambasad v Washingtonu)

Danes se je tukaj odvijal izjemno zanimiv dogodek - več kot trideset ambasad držav iz vsega sveta je odprlo svoja vrata obiskovalcem. Sam sem jih obiskal 16 (na začetku sem dobil knjižico, v kateri je bil prostor za žige ambasad, katere sem nato pridno zbiral:) Na srečo sva se s sodelavko podala na pot že ob desetih, takoj ob začetku dogodka, saj so se okoli opoldneva pred večino ambasad naredile ogromne vrste. Mimogrede, po tem, ali je pred ambasado bila vrsta ali ne, si lahko ugotovil, ali v njej delijo zastonj hrano:)

Izkušnja je bila izjemna, saj lahko v enem dnevu spoznaš, ali pa vsaj preletiš mnogo različnih kultur. Ambasade so se, ene bolj, druge malo manj, potrudile in poskušale predstaviti svojo državo obiskovalcem. (južno) Korejska ambasada je na primer imela demonstracijo Tae-kwon-doja, njihove nacionalne borilne veščine, demonstracijo izdelave nečesa, kar je bilo zelo podobno totemu, in starodavni obred pitja čaja. Poleg tega sem na neki mizi opazil kup stripov, in sem iz radovednosti enega vzel, in si ga podrobneje ogledal šele zdajle, doma, je zelo zanimiv, predvsem za "slovenski nacionalni interes" ampak o tem se bom razpisal pozneje. No, da se vrnem k temi - najbolj všeč so mi bile afriške ambasade, saj je imela vsaka v program vključeno živo glasbo v obliki igralcev na bobne in plesalcev, ki so plesali v narodnih oblačilih. Poleg tega so ponujale svojo avtentično hrano, večinoma v obliki plačljivega kosila. Sam sem naredil napako, saj sem se do sitega napokal že pri ganski ambasadi, kjer sem dobil za smešno nizko ceno odlično kosilo, tako da nato nisem mogel več poskusiti ničesar drugega. Glede hrane me je razočarala srbska ambasada - tja sem prišel poln upanja, da bom dobil vsaj kak pristen čevap, tam pa je bila nato le posodica z ajvarjem in albert keksi... Drugače pa, če želi kdo izvedeti kaj več o tem dogodku, tukaj je link.

Okoli enih popoldne se je celotna zadeva že tako "zabasala", da je bila pred večino ambasad že okoli 100 metrov dolga vrsta, tako da sva se s sodelavko odpravila na bolj obskurne ambasade, kjer se je še dalo priti notri. Tako sva obiskala nekaj precej eksotičnih, kot na primer kirgizistansko, uzbekistansko, haitijsko, beninsko. Naslednjo soboto pa bo tukaj podoben dogodek, namreč dan odprtih vrad ambasad držav EU, kjer kot "prisiljeni prostovoljec" sodelujem tudi jaz (baje da bom cel dopoldan stal pred bližnjo postajo podzemne in ljudem odgovarjal na vprašanja...). Ampak drugače takle dan odprtih vrat sploh ni neumna ideja, mislim, da bi se nekaj podobnega dalo več kot uspešno organizirati v Ljubljani.

Dolžan sem vam še pojasnilo o tistem stripu. Naslovljen je The Dokdo Story in the East Sea of Korea (zgodba o Dokdoju v Vzhodnokorejskem morju), glavne osebe pa so trije dvanajstletniki, ki se odpravijo na otočje na počitnice (Dokdo je ime za otočje, sestavljeno iz dveh otokov). Na splošno je lepo narisan in izgleda kot strip za otroke. Na prvi notranji strani je kazalo: naslovi poglavji so Obisk Dokdoja kot mladinski varuh Dokdoja (ok, malo čuden naslov, ampak v mejah normale, gremo dalje), ljudje ki živijo na Dokdoju, narava na Dokdoju... Na tej točki se mi ni več ljubilo brati kazala dalje, zato sem obrnil list in začel brati strip. Po parih slikicah se mi je zazdelo čudno, zakaj in pred kom oz. čem morajo trije otroci otočje stražiti, in zakaj vsebujejo dialogi med glavnimi igralci presenetljivo natančne podatke o tem, koliko Korejcev ima navedeno otočje kot svoje stalno bivališče, kot svoj poštni naslov itd. Zato obrnem strani nazaj na kazalo, kjer po parih nedolžnih naslovih preberem naslednje: Zakaj Dokdo pripada Koreji; Ljudje, ki so branili Dokdo; Neresnice, ki jih širi Japonska o otočju; Dokdo je teritorij Koreje. Izkazalo se je, da je strip propagandno gradivo Koreje, ki je v ozemeljskem (mejnem) sporu z Japonsko glede lastništva otoka, in ki hoče pravilnost svojih prepričanj izkazati skozi luštkan strip, ki ga razdeljuje na dan odprtih vrat njihove ambasade. Mogoče bi morali tudi mi tukaj na ambasadi naslednjo soboto uporabiti podoben pristop in razdeljevati stripe o treh otrocih, ki se odpravljajo v piranski zaliv loviti ribe in nato skozi to dogodivščino ugotavljajo, kako pomembno je za Slovenijo prost dostop do odprtega morja...

Kakorkoli že, iz radovednosti sem nato malo pobrskal po internetu in ugotovil, da so norčije, ki jih zganja gospod Joras precej nedolžne v primerjavi s tem, kaj delajo Korejci v želji, da bi jim bil Dokdo piznan kot njihovo ozemlje - ko je Japonska naznanila, da bo en dan v letu praznovala t.i. Takeshima dan (japonsko ime za otočje), sta si dva Korejca, mama in sin, iz protesta porezala prste na rokah, nek drug Korejec pa se je dobesedno sam zažgal. Prav tako se je nekoč zgodilo, da je skupina Korejcev v znak protesta obglavljala fazane pred japonsko ambasado... Verjetno sem prevelik ioptimist, ko upam, da bi se protesti glede mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško prav tako izrazili na fizični ravni - da bi si na primer Sanader iz protesta zašil skupaj usta ali pa da bi se Podobnik odločil, da se bo za čim daljši čas iz protesta zaprl v sobo in ne bo komuniciral z zunanjim svetom...

Aja, pa če koga zanima, kaj se bo dogajalo na dan odprtih vrat ambasad EU, tukaj je link. Kot lahko vidite (spodaj, v rdečih črkah), se je svinjski gripi uspelo infiltrirati tudi v ta dogodek.

Se malo slikic iz dneva odprtih vrat: na prvi je pakistanska ambasada, na drugi je ples na bangladeški ambasadi, na tretji prej omenjena izdelava totema na korejski, na četrti pa igralca na bobne na eni izmed afriških ambasad.