sreda, 29.4.

Počasi se spreminjam v pravega Američana, vsaj kar se tiče gledanja televizije. Verjetno mi ni potrebno poudarjati, da tukaj oddajajo malo morje TV kanalov. Niti ne vem, koliko mi jih lovi TV v stanovanju, ker še nisem prišel do konca. Zato sem se osredotočil na tiste okoli kanala 250... Je pa neverjetno, koliko tukaj plačujejo za TV naročnino - eden izmed mojih sodelavcev mi je povedal, da plačuje okoli 150 $ na mesec samo za kabelsko... Problem je v tem, da nekateri kanali predvajajo eno nadaljevanko cel dan, tako da hočeš nočeš padeš noter; hočeš si ogledati en del "Na kraju zločina" nato si ob začetku vsakega govoriš:"No, samo še tega pogledam", na koncu pa to privede do preživetega popoldneva pred TV:)

Danes sem se v taksiju zapletel v zanimiv pogovor z voznikom, ki je bil precej komunikativen. Po obveznem začetku iz kje sem (predvidevam, da je iz mojega naglasa uganil, da nisem iz ZDA), mi je povedal, da se je sam rodil v Ukrajini in pribežal v Ameriko pred širjenjem komunizma iz Rusije v Ukrajino med drugo svetovno vojno. Na begu naj bi ga ujeli Nemci, tako da je bil kot otrok eno leto zaprt v delovnem taborišču. Vendar naj bi mu nato uspelo priti v ZDA, tako kot njegovim staršem in bratom in sestram (naj bi imel še tri brate in sestre). Skratka, zelo zanimiva zgodba s srečnim koncem. Nato naj bi se zaposlil v ZDA kot voznik za vlado, in v svoji karieri naj bi okoli prevažal Jimmyja Carterja, ko je bil ta še guverner Georgije. Povedal mi je, da naj bi bil g. Carter precej "omejene" pameti, vendar naj bi kot predsednik imel okoli sebe dobro ekipo svetovalcev, ki so ga spremljali že, ko je bil guverner, tako da se je na koncu izkazalo, da je bil relativno dober predsednik... Taksist, ki me je nato vozil nazaj na ambasado, je bil nato čisto nasprotje. Z mano ni spregovoril niti besede - ko sem ga vprašal, če je prost, je le pokimal, ni me vprašal kam grem, tako da sem bil, ko sem vstopil v taxi najprej 5 sekund tiho in mu nato samoiniciativno povedal, kam bi rad prišel... No, ljudje smo si pač različni.

Mislim, da sem že napisal, da imam poln hladilnik kranjskih klobas, ki bodo porabljene za sprejeme. Prejšnji teden sem ukradel dve klobasi (no ne ravno ukradel - moj cimer mi je rekel, da jih je toliko, verjetno da ne bo nobene škode, če se vzame kakšen par, ampak me je potem vseeno malo pekla vest). Pred 15 minutami pa pride v stanovanje uslužbenka na ambasadi, ki živi v sosednjem stanovanju, odpre vrata hladilnika in si vzame cel paket. Ker sem zaslutil priložnost, sem v šali vprašal, ali je dovoljeno kar tako jemati klobase iz hladilnika... Na moje veliko veselje mi je odgovorila, da jih lahko vzamem, kadar mi "zapašejo" ampak da ji moram povedati, da bo vedela, koliko jih manjka, da bo lahko naročila nove. Malo pred tem sem se spraševal, kaj si bom jutri naredil za kosilo, da bom prekinil z trodnevno testeninsko dieto, tako da mislim, da bom ponudbo izkoristil v zelo kratkem času...

Presenetljivo mi uspeva tale blog kar redno updejtati - če imate kakšna vprašanja glede ZDA ali česarkoli v zvezi z vsebino bloga, pa ste seveda lepo vabljeni, da pustite komentar... Moram se edino opravičiti za morebitne slovnične napake - mi lenoba ne dopusti, da bi šel še enkrat čez to, kar pišem:)