o američanih

Danes se lotevam pisanja tega prispevka po naročilu moje sestre, ki mi ukazuje, da naj spet kaj novega napišem in jo pri tem še javno pozdravim, tako da Žana, tvoj brat te lepo pozdravlja:)

Drugače pa se ni v teh dneh zgodilo nič pretresljivega, zato sem se odločil, da bom napisal nekaj o Američanih... ok, saj vem, da je o stereotipih o Američanih veliko govori, mislim, da vse tudi ni čisto res. Odločil sem se, da napišem nekaj o njih iz lastnih izkušenj.

Lahko bi se reklo, da imajo Američani, tako kot Amerika, mnogo obrazov. Po eni strani so lahko totalno egoistični, po drugi pa neizmerno prijazni (slednje še posebej, če si t.i. paying customer:) Na primer, ni šans, da bi te kdo spustil na drug vozni pas na avtocesti, kljub temu, da vidi, da moraš ujeti izhod iz avtoceste. Namesto tega se bodo mirno vozili dalje, kot da ne vidijo tvojega smernika in približajočega se izhoda. Zanimivo je tudi to, da ti bo Američan, kateri komunicira s tabo po službeni dolžnosti, da se tako izrazim (recimo prodajalec v trgovini), ko ne bo prepričan, ali lahko nekaj stori ali ne, vedno odgovoril, da to ni možno. Do svojega nadrejenega se bo šel o tej stvari pozanimati šele, ko boš to izrecno zahteval. Na koncu se dostikrat izkaže, da se moti, tako da vam dam nasvet: Ameriki se splača malo dlje vstrajati pri svojem kot v Evropi:)

Po drugi strani pa ti bodo vedno pripravljeni prijazno pomagati, ko jih boš vprašal za smer ali po kakšnem drugem nasvetu. Nasplošno je tukaj navada, da se brez obotavljanja vpraša, kako se pride do neke točke, če nisi čisto siguren: mislim, da so me v enem tednu bivanja neznanci tukaj večkrat vprašali za smer kot pa prej v celem življenju. V Sloveniji se raje izgubimo, kot pa da bi požrli ponos ali karkoli že in vprašali za smer...

Včeraj me je zelo presenetila prijaznost prodajalke v trgovini z oblačili, ki se je na koncu odrazila v prihranjenih 50 $. Odločil sem se namreč, da si bom tukaj kupil obleko, in sicer iz dveh razlogov: ker so tukaj veliko ceneje kot v Evropi, in ker me je, po poravici povedano, malo sram hoditi na razne dogodke v puloverju medtem ko so vsi ostali k kravatah in reklcih. Kupil sem torej obleko (hlače + suknjič) za 200 $ . Ko sem prišel na blagajno, me je prodajalka prijazno opomnila, da lahko dobim na obleko 25 % popusta, če jo kupim po tretjem maju, saj se takrat začne posebna akcija. Odgovoril sem ji, da obleko potrebujem sedaj, tako da ne morem čakati. Nato sem hotel plačati z debetno kartico, a ker v trgovini sprejemajo le kreditne, sem moral iti na bankomat.

Ko sem se vrnil, mi je ista prodajalka prišepnila, naj grem k njenemu sosedo za blagajno, ki mi bo "zrihtal" popust, kljub temu, da bom obleko kupil že danes. Slednji je nato našel "luknjo v zakonu": moj denar, ki sem ga odštel za obleko, je naložil na darilno kartico (v trgovini lahko kupiš tudi darilno kartico, na katero prodajalec naloži poljubno vsoto denarja), s čimer se je omogočilo, da bo denar iz kartice trgal šele po tretjem maju, tako da bo v "knjigah" izgledalo, da sem obleko kupil šele takrat. Presenetilo me je, da je to storil povsem samoiniciativno oziroma na prošnjo druge prodajalke, kljub temu, da sem sam izrazil pripravljenost, da kupim obleko takoj, za polno ceno. Ne vem, ali sta to storila zato, ker sem se jima zasmilil (kupil sem eno izmed najcenejših oblek, ki pa je kljub temu kakovostna, le da ni Hugo Boss oziroma podobna znanka, poleg tega pa sem bil še veliko bolj preprosto oblečen kot večina strank v trgovini), ali pa je to kakšen super inteligneten način prodaje - no, to slednje se mi zdi vedno bolj možno, glede na to da jim trenutno delam zastonj reklamo. Kot zanimivost naj še povem, da so imeli takrat v trgovini akcijo, da dobiš za vsakih 50 $ nakupa darilni kupon za 10 $, tako da sem za obleko, preračunano, plačal le 128 $ (no, saj vem, da sem v bistvu plačal 158 + dobil eno srajco zastonj, ampak pustimo podrobnosti). No, ko sem nato plačeval tisti srajco s kuponi, se je na blagajni zgodila obratna zgodba (bil sem na drugi blagajni): prodajalka mi je zatrjevala, da te srajce ni mogoče plačati s kuponi. Šele, ko sem rekel, da mi je gospa, ki mi je izdala kupone zatrdila, da se da, mi je prodajalka sprejela kupone. No, v zagovor prodajalke naj povem, da je na kuponih pisalo, da so vnovčljivi šele naslednji dan...

Spodaj prilagam nekaj slik stanovanja, v katerem živim in dve slikci iz ameriškega podeželja, posneti v Pennsilvaniji.