Wednesday, June 10, 2009

The dangerous city i'm living in

Če boste slučajno zašli v kakšen muzej holokavsta, bodite previdni!

Drugače pa je takšno dogajanje dejansko del vsakdana, in zaradi tega Američani niti niso preveč zaskrbljeni. Dosti Američanov se na primer odloči, da bodo raje živeli v malo bolj "nevarni" soseski in za recimo 2500 $ na mesec najeli hišo, kot pa da bi za isti denar najeli enosobno stanovanje v varni soseski (no, ampak kot lepo kaže primer varnih sosesk tukaj ni).
In recept, kako ostati živ? Če hodiš po ulici in zagledaš na eni strani skupino Latinoameričanov, na drugi pa Afroameričanov (da smo politično korektni), je bolje, da jih obideš po sosednji ulici...:) Obrambe pred 88 letnimi fanatiki s puško pa ravno ni... (oziroma je, pa jo prepoveduje ameriška ustava)

Če se bo čez vikend še kaj zanimivega dogajalo, vam še pišem, drugače pa se vidimo v Sloveniji!

Tuesday, June 2, 2009

dviganje nacionalnega ponosa

rSamo kot zanimivost - danes sem bil na predstavitvi Raziskave z imenom Global Peace Index, ki ugotavlja miroljubnost držav po svetu, oziroma katera država je najbolj varna v svetu. Slovenija je bila po stanju miru v državi (glede kriminalitete, ogroženosti od drugih držav, zavezanosti miru) uvrščena na zavidanja vredno 9 mesto, poleg tega pa je z veliko prednostjo vodilna v regiji srednje in vzhodne Evrope. Novico povzema tudi Slovenska tiskovna agencija (vendar pa je za ogled celotne novicke zal potrebno placati). Je pa novica tudi v Guardianu, medtem ko slovenski mediji zaenkrat se strajkajo. Sam sem na predstavitvi indeksa v Washingtonu zastopal Slovenijo - je kar zanimivo takole biti del history in the making ce smem malo pretiravati:)

p.s.: celotna razvrstitev je na voljo tukaj.

Update: Kot ugotavlja Tadej je lestvica objavljena v zadnji Mladini. Kljub temu preseneča neobjava zadeve v dnevnem časopisju...

Monday, June 1, 2009

izlet v Ocean City in ostalo

Tudi ta vikend je bil zelo dejaven - v soboto smo se odpeljali v Ocean City, letoviško mestece v državi Maryland, v nedeljo pa smo se potepali po severnem delu Washingtona in odšli na večerjo v Etiopijsko restavracijo.

Ocean City je priljubljeno letoviško mestece, ki je od Washingtona oddaljeno kakšne tri ure vožnje. Slikice si lahko pogledate tukaj. V soboto sem spet izkusil, kako so nekatere stvari, ki so v Evropi samoumevne, v Ameriki čudne ali celo prepovedane. Dostikrat je najbolje, če o določeni stvari nisi prepričan, če jo smeš narediti ali ne, koga vprašati, kajti lahko se izkaže, da je celo protizakonita. Kot že rečeno, se mi je nedavni primer zgodil v soboto. Ko sem prišel na plažo, sem se v kopalke preoblekel na plaži - ovil sem se v brisačo in pač opravil z zadevo. Vendar me je ob tem konzul (ki je bil z mano - včasih je kar priročno potovati okoli s konzulom:) opozoril, da to, namreč preoblačenje na plaži, ni ravno najbolje. Stvari sem se odločil priti do dna, zato sem povprašal neko punco, ki je prodajala fotografije na plaži, ali se človek res ne sme preobleči na plaži. Pritrdila mi je, in me opozorila, da me lahko zaradi tega aretirajo. Češ, da so ljudje preveč puritanski, ob tem pa je dodala, da se to tudi njej zdi neumno... Tukaj moram jasno izpostaviti, da Amerika ni Evropa, in če te za neko stvar lahko aretirajo, te ponavadi tudi bodo, če te dobijo pristojni organi. Možnosti aretacije se še znatneje povečajo, če nisi bel (pod površino je, kot sem tudi sam že dostikrat izkusil, Amerika še kar izjemno segregirana - ampak o tem kdaj drugič). Nek moški naj bi bil v Washingtonu nedavno aretiran zato, ker je v Walmart (znana veriga trgovskih centrov v ZDA) odnesel razviti fotografije, na katerih je bil med drugim tudi nag dojenček - njegov lasten otrok. Razvijalec fotografij je poklical policijo, ta pa ga je nato obtožila razpečevanja otroške pornografije...

Kakorkoli že, preoblečen v kopalke sem veselo skočil v morje (voda je kar topla, se da kopati). Kmalu po tem, ko sem prišel iz vode, me je začelo zebsti, zato sem se odločil, da si bom nekje preoblekel kopalke v suhe hlače. Ker nisem hotel spet kršiti zakona se začnem razgledovati po plaži - nikjer ni nobene umetne stene ali "preoblačilnice" ali kaj podobnega, kjer bi se lahko človek preoblekel. Tista punca, s katero sem se malo prej pogovarjal, mi je povedala, da so ob robu plaže WCji, kjer bi se dalo preobleči. Odpravim se torej tja, jih najdem, in pozor: na vratih piše, da se v WCju ne sme preoblačiti. Skoraj nisem mogel verjeti, da se mi to dogaja. V kopanici so bili ločena stranišča z vrati in vse, ampak preobleči pa se kljub temu nisi smel. Ob WCju so bile kot nalašč, turistične informacije. Gospo, ki je tam delala, vprašam, kje na plaži bi se dalo preobleči. Ko mi je odgovorila, da nikjer, sem vprašal, kje se preoblečejo vsi tisti, ki nimajo v mestu najete sobe in nočejo na primer z mokro ritjo voziti domov. Namesto odgovora sem dobil le čuden pogled, zato sem se odločil, da s stvarjo odneham, in se sprijaznil z resničnostjo.

V nedeljo zvečer sem se nato z dvema sodelavcema in prijateljem, ki je bil na obisku pri enem izmed sodelavcev odpravil v etiopijsko restavracijo. Na splošno je, kar se tiče kulinarike Washington super mesto, saj tukaj domuje veliko skupnosti iz vsega sveta (etiopijska naj bi bila v Washingtonu izmed vseh mest v ZDA celo najbolj številna), in zaradi tega lahko poskusiš kulinarične dobrote z vsega sveta. Etiopijska hrana je naravnost odlična (in glede na kvaliteto tudi izjemno poceni). Glavna značilnost kulinatike je velika, malo kiselkasta siva palačinka, na katero se nato naloži mesna ali zelenjavna jed. Hrana se je brez pribora - preprosto trgaš palačinko in z njo "zagrabiš" na koščke narezano meso v omaki in jih neseš v usta:

Po večerji smo se odpravili še na kratek sprehod po "U streetu" (večina ulic v Washingtonu ima kot ime bodisi številko, na primer 12th street, bodisi črko U street, P street...). Še pred nekaj leti naj bi bila U street leglo kriminala, vendar so se stvari v zadnjih letih precej izboljšale, tako da sedaj izgleda prav prijetna ulica (ne vem sicer, kako je ponoči, ker so skoraj vsa okna v pritličju še kar zamrežena). Spodaj je še nekaj slik te ulice:


Ta lokal naj bi bila najstarejša "hamburgerdžinica" v Washingtonu, ki jp tekom svoje predsedniške kampanije (javno) obiščejo tudi vsi kandidati za predsednika ZDA. Tudi Obama ni bil izjema. Tudi na splošno je soseska zelo naklonjena Obami:


Aja, še nekaj slik iz sobotnega večera, ko smo šli ven v priljubljeno sosesko Adams Morgan:


(Anže v visoki družbi:)



Do naslednjič!

Thursday, May 28, 2009

izlet v Severno Karolino, drugi del

Se opravičujem, ker pišem tole šele danes, čeprav sem obljubil, da bom napisal update že včeraj, vendar pa smo se takoj po službi odločili, da se zapeljemo v bližnje mesto Annapolis na rake, tako da nisem imel časa...
Kakorkoli, drugi dan potovanja sva se s sodelavko zapeljala 5o milj stran od našega mesta na rt Hatteras, kjer se nahaja tista plaža in svetilnik, katerega link sem objavil par postov nazaj. Takoj na začetku poti sva se ustavila pri hišici, namenjeni za dajanje informacij turistom. Ko sva vprašala, koliko časa se voziš do svetilnika, sva dobila odgovor, da traja vožnja eno uro, v kolikor voziš po omejitvah. Ob tem nama je uslužbenec dal še nasvet, da naj se "prepričava", da naju bo ustavila policija Severne Karoline (State police) in ne policija, ki je zadolžena za nadzor nacionalnega parka (vso območje je namreč nacionalni park ki ga poleg State police-a nadzorujejo tudi t.i. park rangers) v kolikor naju bodo ujeli, da voziva prehitro. Razlog za to je naslednji: če te ustavi State police, te kaznuje s 100 dolarji. Če pa te ustavijo Park rangers, pa moraš plačati 350 dolarjev, poleg tega pa steče proti tebi tudi postopek na federalnem sodišču. Da, prav ste prebrali - če voziš 10 milj (15 km) prehitro greš pred federalno sodišče. Izgleda, da v Ameriki ni pomembno, kaj zagrešiš, ampak kdo te pri tem ujame... Tudi drugače so kazni v Severni Karolini južnjaške (kar pomeni drakonske) - če na primer iz objestnosti sprožiš gasilni aparat, te lahko doleti 500 dolarjev kazni plus 6 mesecev zapora. Ni čudno, da so ZDA na prvem mestu glede števila zaprtih ljudi na obseg prebivalstva...

Kakorkoli že, nacionalni park Hatteras je čudovit:


sipine ob poti


narava


slavni svetilnik - spiralni vzorec pomeni, da so vode ob svetilniku zelo nevarne, ker se podvodne peščene sipine ob obali "premikajo" in spreminjajo obliko morskega dna, tako da lahko ladja hitro nasede


Rt Hatteras - ena izmed najlepših plaž v ZDA. Siva črta, ki jo je mogoče opaziti na na plaži levi strani slike, takoj ob morju so pick-up avtomobili in terenci - Američani se v soboto takole s svojimi avtomobili zapeljejo direktno na plažo, kjer nato ribarijo in "rontajo":



neokrnjena plaža od bližje

še pogled na drugo stran

Zvečer sva se odpravila raziskovati mestece Manteo:





V penzionu sva nato spoznala nekega Južnoafričana, ki je trenutno čakal na to, da prevzame 30 metrski čoln, ki ga je njegov šef (multimilijonar iz ZDA) kupil za ribarjenje, s katerim naj bi se nato odpravili na križarjenje do Bahamov in Aljaske. Povedal nama je nekaj zanimivih zgodbic o razduzdanem življenju ameriškoh bogatašev:)

Naslednji dan sva se zjutraj odpravila še malo na plažo, nato pa odšla domov.

Tuesday, May 26, 2009

North Carolina - opis potovanja

Evo, odločil sem se, da si vzamem pol ure časa in opišem potovanje v Severno Karolino... Slike so v prejšnjem postu.
Torej, s študentko, ki je z mano na praksi sva se odločila, da za vikend najameva avto in se odpeljeva v Severno Karolino, ki je le dobrih pet ur vožnje stran, a se ponaša z nekaterimi izmed najlepših plaž v ZDA. V petek popoldan sem tako rezerviral sobo v penzionu v majhnem obalnem mestecu z imenom Manteo. Na pot sva odšla v soboto ob 5.30 zjutraj.
Severna Karolina je, če gledaš s severa proti jugu, prva prava "južnjaška" država. Sprememba, ki se zgodi, ko prekoračiš zvezno mejo med Virginijo in Severno Karolino je občutna - lepo urejena avtocesta postane neka čudna regionalna, ki ima odstavni pas v sredini med pasovoma:

medtem ko se bloki spremenijo v široke hiše, ki stojijo sredi travnika:

Zanimivo je to, da večina hiš nima nikakršnega dovoza: do njih prideš tako, da zaviješ iz regionalne ceste direktno na travo - tudi avtomobile imajo parkirane kar na travi pred hišo. Skrivnost ostaja, kako je možno, da trava povsod okoli hiše ostaja zelena. Tudi banke v obliki cerkve so značilne za ta predel ZDA:

Torej, po dobrih petih urah vožnje sva prispela v na najin cilj. Pustila sva stvari v penzionu in se odpeljala na plažo, ki je bila na robu mesta po imenu Nag's Head:

Tudi jaz bi imel vikend takole v neposredni bližini oceana:) Med najinim sončenjem sva opazila tudi Mitcha Buchanana, ki je budno pazil na lahkomiselne turiste:

Tako sva prvi dan preživela ležerno in si nabirala moči za prihodnja sva dni... zvečer sva odšla na večerjo v morsko restavracijo, ki naj bi bila najboljša daleč naokoli, in res je bila izvrstna.


(na prvi sliki je moj krožnik z morskimi sadeži, na drugi pa sodelavkin s filejem delfina, mečarice in še nečesa)
Toliko o prvem dnevu, nadaljevanje sledi jutri...

North Carolina

Slikce iz izleta v north Carolino: Klik. Se opravicujem, ker jih je veliko podobnih, ampak me je picil lenoritis in si ne morem pomagati...
Komentar izleta sledi v kratkem...
p.s. Sem dodal tudi slike iz ekskurzije po Ameriki, na kateri sem bil septembra prejsnje leto... So tudi malo pomesane...

Friday, May 22, 2009

Odhod na morje

Glede na to, da je v ponedeljek tukaj praznik memorial day (dan spomina - na ta dan se Američani spominjajo vseh, ki so umrli v ameriških vojnah), sem se odločil, da podaljšan vikend preživim na obali v Severni Karolini - zvezni državi, ki se, če gre verjeti dr. Beach-u ponaša z eno izmed najlepših plaž v ZDA (sam bom v bližini tiste ki je na osmem mestu). Danes sva si s sodelavko najela avto in jutri zarana se odpraviva. Upam, da bom lahko zrihtal kaj slikic. Do takrat pa se ene par slik iz Washingtona:

Spodnja slika lepo pokaže, kako resne težave imajo Američani z debelostjo